Besedna zveza »hitra hrana« pravzaprav nima jasne definicije, vsi pa dobro vemo, kaj si pod tem pojmom predstavljamo. Ima negativen prizvok. Simbola hitre hrane sta navadno hamburger in krompirček. Pa vendar ni potrebno, da sta nezdrava, če sta pripravljena iz kvalitetnih živil in surovin ter z ustreznim postopkom priprave. Ampak, da ne zaidemo v razpravo o tem, bomo pojem »hitra hrana« v današnjem prispevku uporabljali tako, kot jo vsi poznamo.
Torej hamburger, burek, kebab, hot dog, restavracije s hitro prehrano, pekarne in podobno. Hitra hrana tako ni hrana, ki je hitro pripravljena, ampak hrana, ki je hitro postrežena oz. končnemu uporabniku dostopna. In kje je tukaj težava? Poleg dejstva, da je takšna hrana navadno bolj mastna (tudi večkrat pogreta, kar še dodatno vpliva na kakovost takega obroka, saj segrevanje maščob ni dobro) in da uporablja belo moko ter veliko omak in podobnih dodatkov, ki vsebujejo dodane sladkorje in aditive, je problem te hrane tudi to, da jo človek poje prav tako hitro, kot jo je dobil, velikokrat kar stoje. Takšen obrok seveda poskrbi za trenutno potešitev lakote, vendar ne zadosti hranilnim potrebam organizma. Govorimo o praznih kalorijah, o katerih smo že pisali v prispevku »Hranilna in energijska gostota hrane«.
Če želimo slediti načeloma zdravega prehranjevanja, se torej izogibajmo opisanemu načinu prehranjevanja. Občasno si seveda lahko privoščimo tudi te izbire, vendar bodimo previdni. O tem, katera izmed ponudb hitre hrane je primernejša, pa bomo pisali v »Sredinem vsevedu«.
