Dandanes smo pogosto v naglici. Hitimo iz enega konca na drugega, pogosto si ne vzamemo časa zase. Žal se to odraža tudi na naših prehranjevalnih navadah, saj hrano velikokrat pojemo prehitro.
S tem si seveda ne naredimo nobene usluge. Naša prebava se namreč začne že v ustih. Tam zobje s pomočjo jezika poskrbijo za mehansko obdelavo vsakega grižljaja hrane, ki ga prinesemo v usta. Pri tem pomagata tudi jezik in slina. Slina hrano zmehča, jezik jo potiska po ustni votlini do zob, ki jo meljejo. Hrano moramo dobro prežvečiti, preden jo spustimo po požiralniku v želodec. Svetuje se 30 grižljajev, kar pa je seveda okvirna številka. Svetovala bi, da jo prežvečite tolikokrat, da že v ustih postane tekoča. Odvisno torej tudi od tega, kaj jemo.
V ustih se poleg mehanske presnove prične tudi že kemijska presnova. V slini so že prvi encimi, ki sodelujejo pri presnovi naše hrane. Zelo poenostavljeno povedano encimi delujejo na površini hrane. Tam se vežejo in hrano kemijsko razgrajajo na manjše enote. Če je hrana dobro prežvečena, je delčkov več, kar pomeni, da je tudi teh površin več in tako encimi delujejo na večji površini naenkrat.
Hrana nato potuje po požiralniku v želodec. Če tja pride v tekoči obliki, preprosto »steče« v ta organ, kjer pa jo tudi že pričaka naslednja stopnja obdelave. V želodcu je želodčna kislina, do njega pa pritečeta še žolč iz žolčnika (pomaga pri presnovi maščob) in pa še več encimov, ki pridejo iz trebušne slinavke. Gibanje želodca te tekočine hitro premeša med seboj in tako se ponovno lahko brez večjih težav nadaljuje kemijska presnova.
Če hrana v želodec pride v prevelikih koščkih, jo ta z gibanjem še dodatno želi zmanjšati. To občutimo kot krče v želodcu. Preveliki koščki hrane lahko ostanejo tudi neprebavljeni in obremenjujejo naš organizem.
No. Ne gre pa zanemariti niti večini dobro poznanega »jej počasi in pojedel boš manj«. Signali sitosti namreč v možgane potujejo malenkost počasneje, kot bi si želeli. Velikokrat imamo tako želodec že napolnjen z dovoljšno količino hrane, pa vendar še jemo, saj še ne občutimo sitosti. Zato pogosto pojemo več, kot potrebujemo. Če bi pojedli počasneje, bi prej začutili sitost. Počasnejše prehranjevanje zato ugodno vpliva tudi na količino zaužite hrane.
Poskrbimo torej, da bomo svojim prebavilom kar se da olajšali delo in že sami zavestno hrano prežvečimo do kar se da tekoče oblike. Tako početje zna olajšati marsikatero težavo, tudi refluks, pogoste krče, napihnjenost ali prebavne težave.
Že v Sredinem nasvetu pa nekaj napotkov, kako počasneje jesti!
