🙂
Saj sploh ne vem kje začeti. 🙂 Dogaja na polno. Mi smo ostali v avgustu. Septembra sem si vzela malce časa zase in nisem napisala ničesar. Nisem vedela kaj napisati, v glavi je bila zmeda. Prvič po skoraj 30 letih sem namreč deveti mesec v letu začela brez nove »šolske« obveznosti. Po osnovni šoli gimnazija, potem kasneje pa se je septembra začel nov cikel treningov in nova plesna sezona.
Letos sem s to potjo prekinila. Preveč je vsega in biti polno zaposleni plesni učitelj preprosto več ni šlo v moj urnik. No pa tudi moje vsak dan starejše telo in predvsem njegovi sklepi so bili kar za. Prišel je torej prvi september, jaz pa sem bila še kar prosta. Nobenega norenja iz tečaja na tečaj, okoli mene ni bilo novih plesalcev, nisem si rabila zapomniti 200 novih imen, preposlušati ogromno nove glasbe, sestaviti novih programov, koreografij.
Lahko sem si privoščila sproščen vstop v jesen. In kakor mi je na nek način bilo vse skupaj čudno, mi je prav ustrezalo. Odločitev je bila prava. Brez živčne vojne okoli mene sem se dokončno zavedla, da je napočil čas za nov korak! Samo v katero smer? Ko sem dojela, da nimam pojma kaj sedaj, se je sproščenost končala in začela sem raziskovati svoje možnosti. 🙂
Kaj sedaj?
Se naj na polno zaženem v poslovni svet? Obiskala sem poslovni zajtrk skupine BNI. Se tam počutila super. A vseeno čakala z odločitvijo, da se jim pridružim. Dobila kar nekaj klicev s povabili sodelovanja v plesnem svetu. A tudi tam čakala z odločitvijo, da se jim pridružim. Sestankovala, raziskovala in nabirala sem informacije, a obenem zmedeno čakala.
Spomladi sem namreč uspešno zaključila obveznosti diferencialnih izpitov za vstop na enega izmed magistrskih programov na Biotehniški fakulteti. Prijavila sem se na študij prehrane. In letos se je prvič zgodilo, da je bilo na omenjenem programu prijavljenih več študentov, kot imajo razpisanih mest. Torej pred sprejemanjem kakršnih koli odločitev kako naprej, je bilo potrebno počakati ali sem sprejeta na faks!
Kako smešen občutek! Po toliko letih tega, da imaš vajeti več ali manj v svojih rokah in tega, da si pravi mali »control freak«, si kar naenkrat prepuščen v milost in nemilost drugih. No … še dobro, da je vse skupaj trajalo le nekaj tednov. 🙂 Prišla je pošta. Na faks sem sprejeta! Juhuhuhu. In obenem ojojojoj. Čim sem začela študijske obveznosti dajati v svoj koledar, je postalo jasno, da bo zame letošnje šolsko leto ogromen skok v neznano!
Nekaj klicev, da se je uredilo ostale obveznosti, nekaj klicev, ko sem končno lahko tistim, ki so me čakali z odločitvami, sporočila, v kolikšni meri lahko računajo name in odhod v papirnico po učne kartice, A3 liste, kamor se bodo risali miselni vzorci in seveda zvezke, kamor bom pridno zapisovala vse novo znanje, ki mi ga bodo predajali profesorji. Čez noč sem iz plesne učiteljice in samostojne podjetnice postala študentka!
Študent naj bo!
In kaj sedaj. Sedaj je oktober. Prvi teden faksa je za mano. Moram priznati, da bo vse skupaj večji izziv, kot sem pričakovala. Ne govorim niti o samem programu in snovi. Največji izziv bo gotovo predstavljalo vijuganje levo in desno med obveznostmi, ki jih je prinesel faks in tistimi, ki jih prinaša Dietetik priporoča. Vesela sem lahko, da imam okoli sebe ljudi, ki jim zaupam, da mi pri obeh pomagajo. Študirati pri 36 ni najlažje, ampak verjamem, da mi bo z ogromno dobre volje in nekaj neprespanimi nočmi uspelo. Tudi tečaj hitrega branja in seminar o tem, kako se učinkovito učiti, bodo gotovo pomagali. 🙂
Tudi Dietetik priporoča ne počiva!
No … Ampak jaz ne bi bila jaz, če ne bi vsemu skupaj dodala še češnjice na vrh smetane. Ples je bilo treba obdržati. 33 let sem že v plesni dvorani. To ni nekaj, kar počnem – to je to, kar sem! In tako se je uresničila še ideja, ki jo imam v glavi že kar nekaj časa. Združiti oboje, kar obožujem! Ples in prehrano. Ne bom poučevala klasičnega plesnega tečaja. To mi je bilo premalo! Potrebujem svojo pot, svoj izziv. In nastala je plesna rekreacija. Plesni treningi so nekaj posebnega. Plesalci svoje telo pripravimo na napore, ki jih prinaša ples, »stranski učinek« pa je zelo funkcionalno telo. Močno, gibljivo, agilno … Telo, ki nam predstavlja dobro osnovo tudi za ostala ukvarjanja s športom. In to hočem! Ljudem pomagati, da bodo lahko počeli tisto, kar jih veseli. To počnem že skozi prehrano. Zdaj pa bom še skozi rekreacijo. Nekaj več o vsem skupaj v zapisu naslednji mesec, ko bom imela že bolje razvite prve občutke. 😉
Za enkrat sem še v letu tega skoka v neznano! 🙂
Naj bo tudi vaša jesen polna novih izzivov.
Katja
