Zadnje obdobje veliko poslušam o spremembah. Te so sestavni del našega življenja.
Z njimi se vsakdo sooča na svoj način. Nekateri jih sprejemajo z navdušenjem, spet drugi so pri njih bolj previdni. Sama se jih veselim, kažejo mi na to, da rastemo. Sprejemam jih z odprtimi rokami in se od njih skušam kaj novega naučiti. Nikakor ne razumem ljudi, ki za sebe pravijo »še sam sebi grem na živce«. Halo!? Pa naredi potem nekaj glede tega. Včasih po internetu zaokroži tisti »If you don’t like where you are, move. You are not a tree.« Večkrat se ga spomnim.
No, je pa to včasih lažje reči, kot storiti.
Sedaj smo na faksu končali s tretjim blokom predavanj. Med bolj zanimivimi predmeti zame je bila didaktika in znotraj vsebin predmeta tudi prehransko svetovanje. Kako se ga lotiti, kaj je pomembno, kako ljudem pomagati do uresničitve svojih želja? Kje je vloga svetovalca? Je na nas, če našemu varovancu ne uspe?
Moje mnenje – je in ni. Na koncu je res vsakdo sam odgovoren za svoje življenje in odločitve, ki jih sprejme. A če posameznika svetovalci pri tem dobro usmerjamo, je pot zanj lažja. Pogosto zasledimo kako se določeni »coachi«, trenerji in podobni profili pohvalijo z varovanci, ki so jim uspešno pomagali. Gotovo pa v svoji »kartoteki« nimajo 100 % uspehov. Gotovo se med njihovimi primeri najdejo tudi varovanci, ki niso uspeli. A ti so si krivi sami. Ti pač niso svetovalčev neuspeh. Kao. 🙂
Tudi sama imam obe izkušnji. Tako moje »superstar-e«, kot varovance, s katerimi žal nismo našli poti, ki bi jim jo lahko pomagala prehoditi.
A več je tistih, s katerimi se lahko pohvalim! Trenutno si pod večji ponos štejem tečajnico svojega programa PRP. Od januarja do včeraj, ko smo imele tehtanje (v 13 tednih) je shujšala točno 14,5 kg! Noro. A nisem ponosna na njo samo zaradi tega. Ne. Spremenila je svoje navade in poroča o veliko več energije, kot jo je imela. Pride na rekreacijo, čeprav je občasno utrujena od napornega dne. Drži se prehrane, čeprav bi ji včasih pasala kaka čokolada ali piškot. Privošči si dobroto takrat, ko začuti, da si jo je res zaslužila, čeprav ve, da si je ne bi smela. In kar je meni najbolj v ponos? Tudi sama zase odkrito in glasno pove, da je nase ponosna! Rada delam z ljudmi, ki vedo, da jih je njihova prehojena pot pripeljala na cilj. Da so uspehi prišli z delom in ne kar od nič. Takrat so tudi bolj dolgotrajni in vem, da ne bodo kar tako spet odšli na staro pot.
Človek, ki se loti sprememb, potrebuje dober načrt in dober »back up« plan za takrat, ko vse ne bo šlo po načrtu.
Ker, dokler je cilj, ki si ga zastavimo, brez načrta, je to želja.
Žal tako je! Človek za spremembe potrebuje tudi dober podporni sistem v svoji okolici. In predvsem potrebuje dober merilec doseženega rezultata, da bo notranja motivacija ostala visoka. In tu se po mojem mnenju razlikujemo svetovalci, ki svoje varovance poslušamo, jih spoznamo in pustimo, da nam zlezejo pod kožo. Tisti čas, ko jim svetujemo o njih razmišljamo in iščemo kar se da veliko informacij, rešitev in nasvetov za njih, da potem znotraj njih najdejo tistega, ki ustreza njim in njihovi okolici. Ne moremo jim vsiljevati naših idej in prepričanj. Sprejeti moramo njihove in jih znotraj teh usmerjati. Le tako bodo prišli daleč.
Vesela sem, da sem bila povabljena k sodelovanju pri projektu »Popolna preobrazba«, ki jo organizirajo pri Media 24.
Tam bomo skupaj z ekipo ostalih strokovnjakov spreminjali navade petim osebam. Projekt bo zahteven. Pa ne toliko za nas, ki bomo pomagali. Mi se bomo osredotočali le vsak na svoje delo, tisto, ki ga obvladamo in za katerega smo prepričani, da lahko pripelje do rezultatov. Zahteven bo za posameznike, ki se bodo popolne preobrazbe lotili. To namreč ni kar tako. Popolna preobrazba! Že eno navado je težko spremeniti, kaj šele več njih! A seveda tudi to ni nemogoče. Če je človek zelo močno notranje motiviran, se da vse.
Moja pomlad bo torej zanimiva. Najbrž aprilsko raznolika. Polna vzponov in tudi s kakim padcem. A skupaj bomo zmogli! Jaz se je že veselim. Se tudi ti veseliš svoje?
Katja
