Študentski življenjski stil je vse prej kot preprost. Kratke noči zaradi učenja ali žuranja, zgodnje obveznosti, dolgotrajno sedenje, študentsko delo, rekreacija, pogost stres in še bi lahko naštevali. S pravilno prehrano lahko svojemu organizmu pomagamo pri soočanju z vsemi temi dejavniki, ki vplivajo na naše končno počutje.
Smernice študentske prehrane navajajo naslednja priporočila glede energijskih vnosov, ki naj bi jih dosegal povprečen študent oz. študentka.
CELODNEVNE ENERGIJSKE POTREBE (CEP) | ||
kcal/dan | ||
M | Ž | |
19 do 25 let | 3000 | 2400 |
Idealno je, če jih tekom dneva razporedimo na 3 glavne obroke:
M | Ž | |
kcal | ||
18-22 % CEP ZAJTRK | 540-660 | 430-530 |
35-40 % CEP KOSILO | 1050-1250 | 840-960 |
15-20 % CEP VEČERJA | 450-600 | 360-480 |
in 2 premostitvena obroka (dopoldansko in popoldansko malico):
M | Ž | |
kcal | ||
10-15 % CEP MALICA | 300-450 | 240-360 |
Pet obrokov na dan pa je v resnici velikokrat težko imeti. Študentje imajo urnike, ki jim ne dopuščajo prehranjevanja vsake 3 ure. V tem primeru se število obrokov zmanjša, energijski vnosi posameznih obrokov pa povišajo. Variacij je ogromno – izpustimo lahko obe malici in pri glavnih obrokih pojemo toliko več (v tem primeru je pomembno, da se ne bi prenajedali, saj nas bo tak obrok ustavil, uspaval in upočasnil, namesto da bi nam dal prepotrebno energijo za naprej), izpustimo dopoldansko malico in si privoščimo obilnejši zajtrk (v primeru, da imamo predavanja) ali izpustimo popoldansko malico ter si privoščimo obilnejše kosilo in zgodnjo večerjo.
V veliko primerih pa je študentski urnik še bolj neugoden, saj študentje zajtrk ali prespijo ali pa tako hitijo na predavanja, da ga preprosto izpustijo. Tako je danes postalo moderno, da prvi obrok dneva predstavlja »brunch« – to je obrok, ki ga pojemo med 10. in 12. uro. Poznemu vstajanju navadno sledi tudi poznejši odhod k počitku, ki se preloži krepko čez polnoč. Seveda večerja ob 18. uri v tem primeru odpade, saj bodo nočni napadi lakote prehudi in naše nočne obveznosti, naj si bo to učenje, žuranje ali študentsko delo, bomo opravili manj učinkovito. Našemu dnevnemu jedilniku tako v tem primeru dodamo še »povečerek«.
Dnevne energijske vnose torej razporedimo tako:
M | Ž | |
kcal | ||
25-35 % CEP BRUNCH | 750-1050 | 600-840 |
10-15 % CEP POPOLDANSKA MALICA | 300-450 | 240-360 |
25-35 % CEP VEČERJA | 750-1050 | 600-840 |
10-15 % CEP POVEČEREK | 300-450 | 240-360 |
V nobenem primeru ne jemo »za nazaj«.
Če torej vemo, da bomo izpustili malico, se bolj obilno najemo v obroku pred predvideno malico (pri zajtrku, kosilu).