V zadnjih dneh se je mnogih polotila panika in vsaj delovalo je, da so se v trgovine podali brez večjega premisleka. A večji nakup na zalogo terja nekaj priprave, da bo zadostil svojemu namenu. Pripravila sem 5 točk za razmislek pri pripravi nujne zaloge hrane. Seznam je namenjen uporabi pri načrtovanju prehrane več dni vnaprej in s tem zmanjšanja števila obiskov trgovine ter nepotrebnega izpostavljanja. Usmeritve so uporabne kadarkoli, saj ni pričakovati, da bodo trgovine ostale zaprte in preskrba z živežem popolnoma prekinjena. Upajmo, da nam z odgovornim premorom v socialnih stikih uspe omejiti širjenje pandemije kar najhitreje, dotlej pa se ustavimo in premislimo pred ukrepanjem.
Pri pripravi seznama zaloge hrane upoštevajmo:
1. Kaj bomo jedli?
Pripravimo si jedilnik. Dietetik priporoča pripravo tedenskega jedilnika, ki ga lahko potem glede na izredne razmere ponovimo toliko tednov, kolikor bo trajalo izredno stanje. Če smo priprave jedilnika v naprej že vešči, ga lahko pripravimo tudi za dva ali več tednov.
Svoj imunski sistem podprimo s kakovostnimi in premišljenimi prehranskimi izbirami. Zdrava, uravnotežena, raznolika in energijsko ustrezna prehrana naj bo v naslednjih dneh, poleg osnovnih higienskih ukrepov, gibanja in dovolj spanja, temelj naše preventive v boju proti okužbi.
Zato vsak dan zaužijmo tri glavne obroke: zajtrk, kosilo in večerjo. Tem dodamo kar se da veliko polnovrednih izbir: svežo zelenjavo, dokler je ta na voljo, polnozrnate vire žitaric in kakovosten vir beljakovin: puste kose mesa, ribo, jajca, mleko oz. mlečne izdelke, sploh fermentirane ali stročnice.
Med glavnimi obroki dodajamo sadne ali zelenjavne malice. Zelenjava in sadje naj predstavljata bazo naše prehrane v naslednjih dneh. Dodamo jima kakovostne vire beljakovin (na primer jabolko in skuto) ali maščob (na primer paradižnikova solata z mocarelo in bučnimi semeni).
Jedilnik prilagodimo potrebam in okusu vseh članov družine. Upoštevamo morebitne alergije, starost, omejitve prehranjevanja (na primer grizenja za starejše) in predvsem preventivno predvidimo tudi hrano, ki jo bo lahko pojesti v primeru, če slučajno zbolimo. Naše izbire naj bodo torej preproste in hitre za pripravo.
Izogibajmo se hranilno osiromašenih živil, predelanim in polpredelanim izbiram, presladki in/ali premastni hrani. Naša zaloga hrane naj ne obsega le konzerviranih in toplotno že obdelanih živil, ki jih je pred zaužitjem po možnosti treba še ocvreti. Čas, ki ga bomo imeli na voljo v naslednjih tednih izkoristimo in si pripravljajmo kvalitetne obroke, ki nas bodo resnično lahko podprli.
Ko imamo pripravljen vsaj okviren jedilnik se lotimo priprave nakupovalnega seznama.
2. Kaj kupiti?
Pri tem si oglejmo še seznam nujne zaloge hrane, ki je dostopen na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje in obsega seznam hrane za eno osebo za 30 dni. Morda bomo na seznamu našli kako idejo, ki se je nismo domislili že sami. Iz seznama črtajmo izbire, ki jih uživamo zelo redko ali celo nikoli, ki nam niso dobre ali za katere ne vemo, kako bi jih sploh lahko uporabili. Raje jih zamenjamo z nečim, kar bomo dejansko tudi pojedli.
Nato poglejmo zalogo hrane, ki jo že imamo doma. Oba seznama v tem koraku prilagodimo našemu jedilniku in vsaj okvirno izračunajmo količino hrane, ki jo potrebujejo. Je smotrno kupiti določene količine živil? Kaj bomo pripravili iz teh živil? Nam za pripravo obroka zmanjka ključna sestavina?
Seznam na koncu prilagodimo še temu, koliko imamo na voljo prostora za shranjevanje živil, ki jih bomo kupili. Shraniti 20 kg moke na tla v garažo ali klet, bo kvečjemu privabilo miši ali druge živali, kar ne služi ravno svojemu namenu nujne zaloge hrane. Če ugotovimo, da naše kapacitete določenih izbir ne podpirajo, jih črtajmo iz seznama oz. razmislimo kako jih lahko vključimo (kupimo še veliko plastično posodo, ki jo lahko neprodušno zapremo in hrano shranimo vanjo).
3. V trgovini.
Sledimo seznamu in se ne pustimo zmesti akcijam ali polnim vozičkom ostalih nakupovalcev.
Nikakor ne kupujemo izdelkov v poškodovani embalaži, čeprav drugih več ni na voljo. Hrana v poškodovani embalaži ni več varna in s tako hrano tvegamo okužbo.
Spoštujmo ostale kupce, pravila trgovine in trgovinskega osebja. Ne prerivajmo se in še naprej skrbimo za svojo higieno rok. Nakupovalnemu vozičku razkužimo ročaj, prav tako razkužilo uporabimo, preden z rokami sežemo po svežih izdelkih ter pred in po blagajni.
4. Kako hrano ustrezno shraniti?
Ko hrano prinesemo domov, hrano oz. embalažo operimo in šele nato shranimo. Kdo ve, koliko rok je že prijelo našo pločevinko hrane ali papriko, ki smo jo izbrali.
Preden hrano zložimo v omare ali hladilnik, preglejmo datum uporabe in uporabimo sistem »FIFO« to je First In First Out ali po domače: na začetek polic zložimo izbire, ki se bodo pokvarile najprej, zadaj za njimi pa so tiste z daljšim rokom trajanja.
5. Kaj pa zdaj?
Zdaj pa je hrano, ki smo jo kupili potrebno tudi pojesti in porabiti. Kar nekaj preprostih idej in receptov je dostopnih tule in tule. Kot že omenjeno, izkoristimo čas doma za skrb zase.
V primeru, da smo se s kako izbiro ušteli, kupili ali skuhali preveč, hrano zmrznimo in jo prihranimo za naslednje dni.
V prihajajočih dneh objavim še več nasvetov in pomagam pri reševanju težav. Prijavi se na mailing listo ali se naroči na objave na Facebooku in Instagramu. Zbiram tudi konkretna vprašanja, ki se ti porajajo glede prehrane v tem obdobju.
Ostanimo zdravi,
pa dober tek!
Katja Simić, Dietetik priporoča
