Določena hranila na možgane delujejo blagodejno in spodbujajoče ter omogočajo njihovo optimalno delovanje.
ENERGIJA, ki jo možgani potrebujejo za svoje delovanje. Možgani porabijo kar okoli 500 kcal na dan. Pomemben je reden dotok energije, ki do njih prihaja po krvi, saj je za razliko od mišic ne morejo shranjevati. Primarno hrano za možgane predstavlja enostaven ogljikov hidrat GLUKOZA.
V izrednih razmerah (v primeru stradanja) možgani uporabijo kot vir energije tudi ketonska telesca, vednar ta mehanizem zahteva velike prilagoditve metabolizma. Hrana z visokim glikemičnim indeksom nivo glukoze v krvi dvigne hitro, hrana z nizkim glikemičnim indeksom pa počasi. Glede na to, da možgani potrebujejo stalen dotok glukoze, ki do njih prihaja redno, je torej bolj primerna hrana za možgane tista, ki bo povzročila počasen dotok glukoze v kri.
Predstavljajo jo: polnozrnata žita in izdelki iz njih, rjavi riž ter vlakninasta zelenjava in sadje. Poleg tega je priporočeno uživati stročnice (leča, fižol), ki nivo glukoze v krvi stabilizirajo.
Za odlično delovanje možganov so potrebni tudi ANTIOKSIDANTI. Noben del telesa namreč ni tako podvržen delovanju prostih radikalov kot prav možgani.
Delovanje ima tako kratkoročne pozitivne učinke, saj se zaradi prisotnosti določenih antioksidantov v hrani, na primer, poveča pretok krvi in prevzem kisika v možganih, in tako vplivajo na kognitivne sposobnosti posameznika ter povečajo kratkoročni dnevni spomin in nivo koncentracije. Določeni antioksidanti pomagajo pri stresnih oz. antistresnih procesih (na primer pred izpiti ali pomembnimi nalogami). Dolgoročno pa pomagajo pri upočasnjevanju degenerativnih prcesov, ki se dogajajo v možganih in so povezani z razvojem demence, Alzhaimerjeve bolezni …
Hrana z visoko vrednostjo za možgane ugodnih antioksidantov je: zelenjava in sadje temno modre, vijolične in rdeče oz. rdečo-oranžne barve (pesa, brokoli, šparglji, zelena, zelena listnata zelenjava: špinača, blitva, ohrovt, zelena solata, paradižnik, jajčevci, rdeča paprika, rdeče zelje, borovnice, črni ribez, jagode, maline, granatno jabolko, rdeče pomarance, citrusi …), tudi pišcanec, ribe, jajca. Visoko vrednost antioksidantov vsebuje tudi temna čokolada (vsaj 70-% kakav), po kateri posežemo, če se ne moremo upreti napadu čokolade med učenjem. Visoke vrednosti so še v zelenem čaju, ki je torej boljša izbira med učenjem kot kava ali energijski napitki, in v rdečem vinu, ki pa ga lahko spijemo kozarec na dan, in to med obrokom. 🙂
OMEGA-3-maščobne kisline prav tako sodijo med pomembnejša hranila za možgane. Gre za esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih telo ne more proizvajati samo in jih je v organizem potrebno vnašati s hrano. Nizki nivoji omega-3 so povezani z razvojem Alzhaimerjeve bolezni in izgubami spomina, visoki nivoji pa pomagajo pri stresu in sproščanju serotina, ki je hormon dobre volje.
Živila bogata z omega-3 so olja rib (losos, postrv, skuša, slanik, sardine, sardele), od rastlinskih virov pa semena (laneno, sojino, bučno, chia), oreški in njihova olja (oreh, lešniki), avokado, olive (in ekstra deviško olivno olje) in kokosovo olje. Prednost dajemo omega-3 iz ribjih virov!
VODA oz. tekočina. Za naše možgane oz. delovanje celotnega organizma je pomembno, da dovolj pijemo. Že 1-% dehidracija upočasni naše sposobnosti. Za žejo pijemo vodo, mineralno vodo ali zeleni čaj (v omejenih količinah), jemo “vodeno” zelenjavo (kumare, paradižnik) ali sadje (lubenica, melona), juhe (predvsem kostna juha, saj kalogen prav tako pomaga pri izboljšanju spomina) oz. jedi na žlico.
Za piko na i, pa naše možgane razvajamo še z ZAČIMBAMI. Za njih zanimivi začimbi sta, na primer, rožmarin in kurkuma.
