Omejimo uporabo soli
Zmernost je lepa čednost, kar še posebej velja za sol.
Zmernost je lepa čednost, kar še posebej velja za sol.
Malica je lahko dopolnitvena ali premostitvena, vedno pa je odvisna od tega, kaj smo že in kaj še bomo pojedli v glavnih obrokih.
Študentski življenjski stil je vse prej kot preprost. S pravilno prehrano lahko svojemu organizmu pomagamo pri soočanju z vsemi dejavniki, ki vplivajo na naše končno počutje.
Določena hranila na možgane delujejo blagodejno in spodbujajoče ter omogočajo njihovo optimalno delovanje.
Ko govorimo o hrani, je treba pred očmi imeti dva vidika: energijsko in hranilno gostoto hrane.
Naloga prebavil je razgraditi hrano v enostavne molekule, ki se lahko vsrkajo v krvni in mezgovni obtok, ter izločiti neprebavljene snovi.
Zelenjava in sadje sodita v skupino živil, ki naj bi jih zaužili največ. Jedli naj bi jih večkrat na dan.
Za doseganje vrhunskih športnih rezultatov je pomembno, da so okoli mladega športnika zbrani pravi ljudje, ki ga znajo pravilno voditi, poleg tega pa določeno vlogo odigra tudi njegova prehrana. Prepogosto se namreč zgodi, da je prav prehrana na koncu tista, ki po nepotrebnem ponagaja.
Vsaka barva (surovega) živila govori svojo zgodbo. Pomembno je, da so naši krožniki kar se da pisani.
Železo je hranilo, ki sodi v skupino anorganskih elementov. Gre za esencialno hranilo, ki ga telo ne more proizvesti samo, zato je nujno, da ga uživamo s hrano.
Zdrava prehrana pomeni tudi hrano, ki ne vpliva slabo na naše zobe. Na kaj moramo biti pozorni?
Danes ni več skrivnost, da za ohranjanje zdravja, dobrega počutja in tudi za doseganje lepe postave ni dovolj le, da pravilno jemo ali se le gibamo, ampak oboje.
V 1 kilogramu telesne maščobe imamo shranjenih kar 7000 kilokalorij zaloge energije.
Postenje pred prazniki naj predstavlja obdobje prilagajanja na spremembe, ki bodo ostale z nami tudi, ko bo postenja konec.
Prehrana je veliko širši pojem, kot le malo hidratov, malo beljakovin in kanček maščob. Preveri katera vsa hranila potrebuje za svoje normalno delovanje človeško telo!
Hrano vnašamo v svoj organizem preko ustne votline. Tam so zobje in njihove vloge pri prebavi se marsikdo ne zaveda dovolj dobro.
Nezdrava hrana je hrana, ki ne pokrije vseh naših potreb po hranilih ali pa jih pokriva v prevelikih količinah oz. ob neprimernem času.
Pojem zdrava prehrana se danes pogosto uporablja. Velikokrat skupaj s kakšnim izdelkom ali ob boku super živila. Pa je to res tisti pravi odgovor na vprašanje: »Kaj je zdrava prehrana?«
Če želimo paziti na vnos energije, ki jo zaužijemo čez dan, moramo najprej vedeti, koliko jo sploh potrebujemo.
Pojem “polnovredna prehrana” se danes pogosto uporablja. Pa sploh vemo, kaj pomeni?
S stališča prehrane predstavljajo maščobe makrohranilo, ki ga je potrebno v svoje telo vnašati vsak dan. Gre za mešanico različnih maščobnih kislin v različnih razmerjih, posamezna živila pa po posameznih skupinah razvrstimo glede na maščobno kislino, ki v tem živilu prevladuje.
Probiotik je izdelek ali hrana, s katero naselimo žive, potencialno koristne bakterijske celice v naše črevesje, hrana tem bakterijam pa je prebiotik. Simbiotik je pripravek, ki vsebuje tako probiotike kot prebiotike.
Prehrana šolarja naj bo raznolika in uravnotežena. Pokriti mora vse potrebe mladega organizma, da ta lahko raste, se razvija in seveda opravlja vse dnevne obveznosti.
Žitarice naj predstavljajo pomemben del naše prehrane. Katera izbrati? Najbolje kar vse! 😀
Kruh s semeni ni polnozrnati kruh. Tudi obarvan kruh ni polnozrnati kruh. Kako sploh ločimo beli kruh od polnozrnatega?
Pri spreminjanju svojih navad upoštevajmo načelo postopnosti, poleg tega si postavimo realen in jasen končni cilj! Za vsak mini cilj, ki ga dosežemo na poti, si čestitajmo, ga ozavestimo in nanj bodimo ponosni. Takšna pozitivna energija nam bo dala nov zanos za naprej in vse skupaj se bo zdelo veliko bolj preprosto.
Vsi vemo, da je pomembno, da zaužijemo dovolj dveh pomembnih mikrohranil: vitaminov in mineralov. Pa vemo tudi zakaj?
Glavni prednosti stročnic sta njihova nizka cena in hranilna vrednost. Prehranski zapisi naših varovancev jih kljub tem pozitivnim lastnostim vsebujejo zelo redko ali pa sploh ne.
Prehranska vlaknina je skupno ime kemijsko zelo heterogene skupine snovi. Za potrebe prehranskega svetovanja bomo preprosto povedali, da je to tisti del sestavljenih ogljikovih hidratov, ki so za naše telo neprebavljivi.
Za pripravo našega tedenskega jedilnika je seveda bistveno, da najprej poznamo svoj urnik obveznosti. Temu potem prilagodimo naš jedilnik.
Hranilne in energijske potrebe se v življenju spreminjajo. Za ohranjanje naše vitalnosti tudi v zreli dobi je tako pomembno, da se ustrezno energijsko in hranilno prehranjujemo.
Doječa mamica ima povišane energijske potrebe, saj za sintezo 100 ml mleka porabi 75 kcal na dan. Povišane so tudi potrebe po nekaterih hranilih, zato mora doječa mamica uživati hranilno bogato hrano.
Ko smo žejni, je že prepozno, naša zmogljivost je lahko tudi do 20 % zmanjšana, začutimo glavobol, zaspanost, pospešeno dihanje, lahko tudi mravljinčenje. Piti moramo sproti in načrtovano. Nadomeščanje tekočine je namreč bistveno za dobro počutje in boljšo delovno storilnost!
Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, da potrebne dnevne vnose energije v svoj organizem vnašamo čez cel dan. Pojedli naj bi 5 obrokov na dan, in sicer približno na 3 ure.
Iz prehranskega vidika beljakovine spadajo med makrohranila. To so organske spojine, ki jih v telo vnašamo v razmeroma velikih količinah (v gramih) in nam služijo kot vir energije ter imajo tudi druge pomembne funkcije. V našem organizmu igrajo pomembno vlogo. Brez njih naše telo ne more normalno delovati.
Besedna zveza »hitra hrana« nima jasne definicije, vsi pa dobro vemo, kaj si pod tem pojmom predstavljamo. Če želimo slediti načelom zdravega prehranjevanja, si jo privoščimo le občasno.
Telo holesterol izdeluje samo, vnašamo pa ga tudi s prehrano. Osebe s povišanimi vrednostmi holesterola v krvi morajo tako paziti, kaj se znajde na njihovem krožniku, saj povišane vrednosti z leti vodijo v resne zdravstvene težave.
Sladkor – beseda, ki jo pozna vsak. Ima pa toliko različnih pomenov.
Zdrava nosečnost z normalnim potekom ne zahteva posebne diete. Nosečnica ne potrebuje dvojne količine hranil in tako količinsko ne sme uživati hrane za dva. V 2. in 3. tromesečju naj normalno prehranjena nosečnica pridobi okoli 0,4 kg na teden oz. 11,5–16 kilogramov v celotni nosečnosti. Podhranjene nosečnice se zredijo več, pretežke pa naj bi se manj.