Ta januarski blog oz. njegovo pisanje se zame začenja popolnoma v duhu meseca januarja. En kup načrtov o čem pisati, a še vseeno je pred menoj prazna stran. Kje torej začeti? Zadnjič so me povabili v Oddajo Dan. Govorili smo o novoletnih zaobljubah in kako se jih (ne) držimo.
Zakaj tako hitro obupamo?
Zakaj nam naši načrti ne uspevajo? Ker ne začnemo na začetku. Ko govorimo o hujšanju, se postavimo kar tja nekam na pol poti. Na prehranjevanje. Ampak pri hujšanju moramo upoštevati korake pred postavljanjem hrane na krožnik in tiste preden jo pojemo.
Prvi se začne pri postavljanju ciljev. Kako? O tem danes ne bom pisala, saj zapise najdete v »Tedenskem kotičku« meseca januarja. Potem ko imamo postavljene cilje, je z njimi potrebno seznaniti tudi našo ožjo okolico! Kako bomo hujšali, če bo družina okoli nas pričakovala, da jim še naprej kuhamo same odlične jedi, ali pa da bodo sodelavci še naprej tradicionalno v službo nosili doma pečene slaščice, ali pa da bodo prijatelji po večerni rekreaciji pričakovali, da gremo na pivo in burek. Če bomo tem ljudem jasno dali vedeti, da sprejemamo neke nove odločitve v življenju, ki hočeš nočeš vplivajo tudi na njih, bo »pritisk« z njihove strani manjši. »A daj no. Eno pivo. Kaj pa je to takega?« Ja nič, samo kaj, ko doma poslušaš enako: »A, daj no. Samo eno kosilo naredi s smetanovo omako in pomfrijem.« In še v službi: »Ah, daj no. Tole potico moje tašče boš pa seveda poskusil-a?«. Vsem, ki nas obkrožajo morajo biti postavljene jasne meje.
Ampak teh meja ne moreš postaviti, dokler jih ne ozavestiš in postaviš pri sebi.
Kje torej začeti? Pri sebi! Napiši si, zakaj sploh hujšaš. Naredi si seznam koristnih stvari, ki jih boš imel-a od tega. Dober izgled, zdravje, boljše počutje, lepša koža, igra z otroki, lažje spopadanje z dnevnimi obveznostmi, manj porabljenega denarja za hitro hrano, urejena prebava, spet lahko oblečem hlače ali obleko izpred parih let, ki mi je tako všeč, lepa slika na poroki … še in še je teh razlogov. Napiši jih vsaj 7! Za vsak dan v tednu enega. Nalepi jih na hladilnik, daj si jih v denarnico, obesi jih k računalniku v službi. Naj bodo v tvojem vidnem polju in te opominjajo, kako vsakodnevno sprejemati svojo odločitev. Ker odločitev o hujšanju ne sprejmeš le enkrat, ko se je lotiš. Sprejmeš jo vsak dan, večkrat na dan. Vsakič, ko hrano neseš proti ustom.
Mesec januar bo zame pester, tako kot so pestri kar vsi meseci v zadnjem letu. Točno leto dni nazaj sem namreč začela svojo samostojno pot. In v tem času ni bilo meseca, ko bi mi bilo dolgčas. Nekaj vrhuncev moje poti je bolj javnih in jih lahko spremljate tudi vi. Srečujemo se na predavanjih, ki jih imam po celi Sloveniji, ali preko raznih objav v medijih, pojavljanj na TV-ju in podobno. Seveda najbolj odmeven je projekt The biggest loser Slovenija, ki pa se sedaj končuje. Čaka nas le še finalna oddaja. Ampak po tem, ko bodo tekmovalci doma, se pravo delo zame in za njih šele začne, čeprav ga več ne boste spremljali tudi vi in ga bomo delali »iz ozadja«. Potrebno bo prilagoditi režim prehranjevanja na njihove obveznosti, njihov vsakdan, družinsko prehrano. Z Alešem sva že pripravila režim, ki ga zahteva njegovo štiriizmensko delo. Ja! Tudi to se da.
Dela v ozadju pa je seveda še veliko več. Moja okolica je bila zelo jasno seznanjena z mojimi cilji in načrti. In ne le, da so jih sprejeli in me pri tem podprli, celo ponudili so svojo pomoč! Oči in brat prenavljata družinsko hišo, kjer pripravljamo prostor, ki bo lahko omogočal druženje in učenje zdravih prehranskih navad tudi v kuhinji, ob štedilniku. Drugi brat pomaga pripravljati vse potrebno, da bi začeli novice v svet dajati tudi preko video oblike in ne le pisane besede. Luč, kamera, mikrofon, zvok, slika, telefon ali kamera, stojalo ali ne, kaj pa vsebina in še in še je potrebno urediti. Jaz pa delam na tem, da usvojim še kakšno novo znanje. Kup je še prijateljev, ki vsak s svojim znanjem pomaga pri pisanju te zgodbe.
Kar pa se tiče mene. Počasi se končuje izobraževanje v okviru Goodbiz, kjer smo skupaj z odličnimi mentorji, ki tam podajajo svoje bogato znanje, »Dietetik priporoča« skušali zapeljati v smer družbenoodgovornega podjetja. Tukaj moram s tem novo usvojenim znanjem narediti še ogromno. Spomladi pa se začenja še magistrsko izobraževanje študija »Prehrana« na Biotehniški fakulteti. In za piko na i še delo pri Inštitutu za neodvisnost, kjer z veseljem vodim enega štirih temeljev neodvisnosti – »Telesno neodvisnost«. Kar veliko projektov, vsak zahteva skoraj celega človeka.
Ampak se ne dam! 🙂
Kje torej začeti, ko imaš pred seboj takšen začetek leta in pomlad? Potem ko postavim jasne cilje in jih predstavim svoji okolici, da jih bo spoznala in v njih verjela tudi ta. Potem šele začnem na začetku! Pri sebi. Pri skrbi za svoje telo, svoje zdravje. Pri kosilu, ki si ga grem skuhat zdaj in pri rekreaciji, ki mi daje dovolj moči, da izpeljem vse zadano.
Naj bo tudi vaš začetek leta ustvarjalen in poln zanosa ter energije za izpeljavo vseh zadanih ciljev!
Se beremo (in kmalu tudi vidimo). Katja 🙂
