O prehranski vlaknini smo že pisali. Zastopana je v polnozrnatih žitih oz. izdelkih iz njih. Ko je torej govora o kruhu (ali ostalih pekovskih izdelkih, tudi testeninah), je torej pomembno, da resnično izberemo takšne, ki so pripravljeni iz polnozrnate moke.
Iz vidika raznolikosti je najbolje, da v tednu dni pojemo vsaj 35 različnih živil. Tako bomo v naše telo vnesli široko paleto potrebnih hranil. Pri žitih skušajmo vnesti vsaj 7 različnih vrst žit. Ovseni kosmiči, koruzna polenta, prosena kaša, ajdovi žganci, pirina moka za palačinke ali pico, ječmen v ričetu in rženi kruh bi bili lep primer raznolikega jedilnika. Kruh lahko jemo seveda tudi iz drugih žit. Ovseni je na primer dobrodošel za tiste, ki imajo povišane vrednosti holesterola.
Koliko kruha pa lahko pojemo? 60-gramski kos kruha nam prinese povprečno 150 kcal. Če izberemo kruh z dodatki, se kalorična vrednost kosa poveča. 60 g kruha s semeni prinese 180 kcal, 60 g ajdovega kruha z orehi pa že 190 kcal. Razlike sicer niso tako velike, vendar so za nekoga, ki zelo pazi na svoje kalorične vnose in težo, pomembne. Koliko pa je 60 g kruha? Približno velikost povprečne dlani. Ta naj predstavlja porcijo kruha za vsakega posameznika. Toliko kruha na dan ne bo škodilo nikomur, tudi tistim, ki hujšajo, ne. Problem pa seveda nastane, če pri tem ne najdemo meje.
Večji problem kot kruh pa tistim, ki hujšajo, predstavljajo dodatki na njem. Mesni namazi (pašteta, mesni sir …), sirni namazi (topljeni sir …), sladki namazi (čokoladni, med, marmelada), maščobni namazi (maslo, margarina, majoneza) so tisti, ki kalorično vrednost našega kosa kruha lahko tudi podvojijo ali potrojijo! Prav tako so precej kalorične salame oz. suhomesnati dodatki, ki jih jemo poleg kruha.
Veliko bolje je torej, če svoj kos kruha pojemo s skuto in z obilico zelenjave. Ali pa z njim pojemo jajce. Pripravimo si lahko tudi sendvič. Uporabimo hren ali gorčico in v sendvič dodamo solato, paradižnik, kumaro, tudi redkvice ali olive. Izognimo pa se mastnim salamam.
