Prejšnji Ponedeljkov vseved smo namenili razmišljanju o zdravi prehrani. Pa dajmo tokratnega o nezdravi. Kaj je nezdrava prehrana? Kot smo se naučili prejšnji teden: izhajajmo iz hranil. Nezdrava hrana je torej hrana, ki ne pokrije vseh naših potreb po hranilih. Preprosto, kajne?
Če ne pokrijemo potreb po hranilih, govorimo o podhranjenosti. Ob tem pojmu večinoma pomislimo na lačne in shirane v Afriki. Vendar je fenomen našega časa ravno ta, da ima veliko podhranjenih pravzaprav normalno ali pa celo previsoko telesno težo. Nismo torej energijsko podhranjeni, lahko pa smo podhranjeni določenega hranila.
Zgodba nezdrave prehrane je celo še malenkost širša. Nezdravo se namreč prehranjujemo tudi takrat, ko določenih hranil vnašamo preveč. Preveč lahko vnašamo tako celokupne energije, kot tudi posameznih makrohranil (beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov) ali mikrohranil! Ja. Tudi vitaminov in mineralov ne smemo jesti kar v presežkih. Določene presežke sicer res le »polulamo« (vodotopni vitamini), spet drugi pa lahko povzročajo hujše zdravstvene zaplete (vitamini, topni v maščobi, in večina mineralov).
In nenazadnje. Nezdrava prehrana pomeni še, da telo hranila sicer morda res dobi, morda tudi v pravilnih količinah, vendar pa ob nepravem času, da bi mu resnično lahko koristila. Za primer poglejmo antioksidante. Kot smo že pisali, se antioksidanti bojujejo s prostimi radikali, ki so stranski produkt celičnega izgorevanja in ves čas nastajajo v našem telesu. Vendar je prosti radikal visoko reaktivna snov. Vezal se bo takoj ob svojem nastanku. Če točno v tistem trenutku okoli njega ne bo nobenega antioksidanta, na katerega se sicer veže, potem se bo vezal na naše celice. Vnos antioksidantov »na zalogo« tako v tem primeru ne pride v poštev.
Če torej povzamemo. Nezdrava prehrana je prehrana, ki ni prilagojena našim potrebam. Najprej tako spoznajmo svoje potrebe. Pozanimajmo se, kaj sploh potrebujemo in kdaj. Šele nato pripravimo prehranski režim, ki bo ustrezal prav našim potrebam.
Primer “nezdrave” zdrave hrane: pica.
Pica je lahko narejena iz polnozrnatega testa (z malo soli), paradižnikovo mezgo, ki jo pripravimo sami (z nič sladkorja), obilico zelenjave in brez suhomesnatih izdelkov. Lahko je pripravljena brez sira ali s svežim sirom, ki tudi ni preveč slan. Pojemo pa jo 2 do 3 koščke. Ni torej kar avtomatsko na listi nezdrave hrane. Pica iz ustreznih živil in v omejeni količini je lahko popolnoma dober obrok.
Kdaj bi torej morali takoj začeti razmišljati o spreminjanju svojih prehranskih navad?
1. Ko se začnemo rediti. 🙂 Takrat skoraj gotovo vnašamo preveč energije. Določene pridobitve telesne mase so sicer res povezane z določenimi bolezenskimi stanji oz. jemanjem določenih zdravil – ampak to navadno vemo. Večinoma pa je pri pridobivanju telesne mase naša energijska bilanca v »plusu« in pojemo več energije, kot jo porabimo.
2. Če smo pogosto brez energije, utrujeni, zaspani, razdraženi, dekoncentrirani, brez volje, tudi napihnjeni, zaprti, imamo driske, krče, slabosti, težave s kožo, lasmi, nohti, celo zobovjem.
3. Če pogosto zbolimo, tudi če le za manjšimi prehladi.
4. In kar konkretno: če na našem jedilniku ne naštejemo vsaj 35 živil tedensko. 🙂