Prebavila sestavljajo prebavna cev in prebavne žleze. Prebavna cev je mišična cev, katere naloga je razgraditi hrano v snovi (na enostavne molekule), ki se lahko vsrkajo v krvni in mezgovni obtok, ter izločiti neprebavljene snovi. Da se hrana lahko razgradi, so potrebni prebavni sokovi, ki pa jih izločajo prebavne žleze. Prebava torej zajema mehansko in kemično razgradnjo hrane.
Deli prebavne cevi so:
- ustna votlina, ki služi vnosu hrane, kjer se hrana z žvečenjem mehansko, delno pa tudi kemično obdela;
- žrelo, v katerem se križata dihalni in prebavni sistem, saj se v njem križata poti za hrano in zrak. Le prva faza požiranja je hotena oz. pod vplivom naše volje. Potem receptorji v steni žrela sprožijo refleks, ki hrano potisne naprej po prebavni cevi in na njeno potovanje več nimamo vpliva;
- požiralnik povezuje žrelo z želodcem. V zgornjem delu je iz skeletnega mišičevja, drugje iz gladkega. Znotraj ga odeva sluznica, ki ga ščiti pred kislino želodca;
- želodec, ki je najširši del prebavne cevi. Prostornina praznega želodca je nekje 50 ml, polnega pa od 1000 do 1500 ml. Želodec se končna z vratarjem – debelim obročem gladkega mišičevja, ki uravnava prehod želodčne vsebine v dvanajstnik;
- tanko črevo je najdaljši del prebavne cevi in meri med 3 in 5 metri. Delimo ga na tri odseke: dvanajstnik, tešče črevo in vito črevo. V dvanajstnik se izliva skupno izvodilo žolčnika in jeter ter trebušne slinavke. Končni del tankega črevesa je zaklopka, ki uravnava prehod hrane v debelo črevo in obenem preprečuje vračanje črevesne vsebine iz debelega črevesa v tanko;
- debelo črevo, katerega sluznica se razlikuje od tiste v tankem (ni nagubana, nima resic in nima toliko limfnih foliklov). Prvi del je slepo črevo iz katerega izhaja izrastek (slepič), kolon, ki ga nadalje razdelimo na tri dele, in danka, ki se konča z zadnjikom. Tega zapirata krožni mišici. Notranji sfinkter, ki je še iz gladke mišičnine, in zunanji sfinkter, ki je iz prečnoprogaste mišičnine, kar pomeni, da je njegovo delovanje ponovno pod vplivom naše zavesti.
Prebavne žleze so izven prebavne cevi in vanjo vstopajo skozi izvodila. Ta so:
- tri velike žleze slinavke, ki izločajo slino v ustno votlino, kjer so še številne drobne žleze slinavke;
- jetra, ki so največja žleza v človeškem telesu. Jetrne celice izločajo žolč, ki se shranjuje v žolčniku;
- trebušna slinavka, katere izvodilo vodi dvanajstnik. Poleg tega, da je eksokrina žleza (izloča predstopnje različnih encimov, ki so potrebni pri presnovi hrane), je tudi endokrina žleza (izloča hormone, ki tudi uravnavajo presnovo: glukagon, inzulin, gastrin, somatostatin, pankreasne polipeptide).
Razlike med posameznimi odseki prebavne cevi so v zgradbi sluznice, ki skupaj s podsluznico in mišično plastjo omogoča prebavo in absorpcijo hrane. Vsak del prebavne cevi tako opravlja svojo nalogo in različne motnje, bolezni oz. poškodbe vzdolž prebavne cevi različno vplivajo na sposobnost absorpcije hrane iz prebavil v naš organizem.
