Tako kot pri vseh starostnih skupinah, je tudi za šolarje pomembno, da se prehranjujejo tako, da bo zadoščeno vsem njihovim potrebam. Katere pa so posebnosti te skupine in zakaj si zasluži svojevrstno obravnavo?
Šolarji so v obdobju rasti. To pomeni, da je še posebej pomembno, da so pokrite vse njihove potrebe, tako po energiji, kot po posameznih hranilih. Tako bosta njihova rast in razvoj optimalna.
| CELODNEVNE ENERGIJSKE POTREBE (CEP)* | ||
| kcal/dan | ||
| M | Ž | |
| 7 do 9 let | 1900 | 1800 |
| 10 do 12 let | 2200 | 2000 |
| 13 do 14 let | 2600 | 2200 |
* Priporočene energijske vrednosti (VIR: Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil, NIJZ 2016)
Prav tako pa je zelo pomembno tudi, da nahranijo svoje možgane in tako v šoli lažje sledijo pouku, kar seveda vpliva na njihov učni uspeh. Popoldne pa energijo potrebujejo zato, da lahko sledijo popoldanskim obšolskim dejavnostim, pišejo domače naloge ali se učijo. Možgani za svoje delovanje potrebujejo glukozo. Dobijo jo po krvi, njen dotok pa mora biti stalen. Zato je pri šolarjih ključno, da uživajo vse dnevne obroke. To velja tudi in predvsem za zajtrk! Učenci, ki zajtrk izpustijo, češ »saj imamo že po prvi uri malico«, imajo pogosto pri teh urah slabši učni uspeh. Učenci naj tako pri zajtrku in pri večerji pojedo 20 % dnevnih potreb, pri kosilu 40 % in pri obeh malicah 10 % celodnevnih energijskih potreb. Količino obrokov se lahko razporedi tudi drugače, kar je še posebej pomembno, če je učenec tudi športnik in ga popoldne čakajo še naporni treningi.
Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih priporočajo takole časovno razporeditev obrokov:
- zajtrk med 7:00 in 7:30 uro,
- dopoldanska malica med 9:30 in 10:00 uro,
- kosilo med 12:30 in 13:00 uro,
- popoldansko malico med 15:00 in 15:30 uro ter
- večerjo med 18:00 in 19:00 uro.
Tem smernicam sledijo šole oz. vodje šolske prehrane. Ure obrokov, ki jih učenci pojedo v šoli, so tako praviloma prilagojene tem. Prav je, da torej obroki, ki jih šolar poje doma, tudi upoštevajo te nasvete.
Poleg vsega je pomembno tudi to, da otrok v procesu odraščanja razvije zdrav odnos do hrane. Tako bo s svojimi navadami nadaljeval tudi kot mlad odrasel in kasneje v življenju ter jih tudi učil naprej.
Prehrana šolarja naj bo uravnotežena in raznolika; sestavljena iz vseh skupin živil in prilagojena tudi njegovemu okusu. Več o tem, kako svojega šolarja prepričati, da bo jedel, pa v Sredinem nasvetu.
