PROBIOTIK je izdelek, s katerim naselimo žive, potencialno koristne bakterijske celice v naše črevesje. Probiotične bakterije so zelo pomemben del naše prehrane, saj v debelem črevesju vzpostavijo komunikacijo, preko katere vplivajo na zdravje gostitelja. Sposobne so uravnavanja črevesne mikrobne združbe, antimikrobno delujejo proti patogenim bakterijam ter imajo imunostimulativne in antikancerogene lastnosti.
Koristni in takojšnji učinki probiotikov so predvsem v tem, da zmanjšujejo rast patogenih bakterij ter preprečujejo razraščanje glive Candida albicans in driske povzročene z rotavirusom, salmonelo ali antibiotiki in potovalne driske. Izboljšajo tudi odvajanje blata in tako zmanjšujejo možnost zaprtosti ter vplivajo na urejeno prebavo.
Njihovo koristno delovanje je tudi v tem, da povečajo produkcijo vitaminov in absorpcijo mineralov ter stimulirajo imunski sistem. Probiotiki nadalje zmanjšujejo serumski nivo holesterola, delujejo antitumorsko in preprečujejo raka na črevesju, zmanjšujejo težave pri ljudeh z laktozno intoleranco in vaginalne infekcije. Tudi ljudje z diagnozo sindroma preobčutljivega črevesja, Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa bodo občutili pozitivne vplive probiotikov, saj zmanjšujejo težave pri teh stanjih.
PREBIOTIKI so hranila, ki so za človeka neprebavljiva, predstavljajo pa hrano črevesnim bakterijam (probiotikom). Govorimo o topni prehranski vlaknini. Njihov bogat vir so radič, por, čebula, česen, artičoke, beluši, korenina regrata, šparglji, zrnje pšenice, rži in ječmena. Za rast ugodne mikroflore v črevesju je torej treba posegati tudi po njih. Poleg tega, da predstavljajo hrano probiotikom, še znižajo črevesni pH (patogenim bakterijam to ne ustreza), znižujejo nivo plazemskega holesterola, stimulirajo imunski sistem in sodelujejo pri tvorbi vitaminov.
SIMBIOTIKI so pripravki oz. živila, ki vsebujejo tako probiotike kot prebiotike. Glavni namen dodajanja teh snovi v hrano je predvsem stimulacija razmnoževanja mlečnokislinskih bakterij prisotnih v črevesju.
